Pika, packa, črta, zareza, odtis.
Vsak dan festivala spoznavamo drugo likovno tehniko. V ateljeju so razstavljena dela domačih, lokalnih umetnikov kot tudi dela velikih, znanih slikarjev, ki jih sicer lahko občudujemo v galerijah svetovnih prestolnic. Gotovo veste, da je Picasso najslavnejši likovni umetnik 20. stoletja, njegov slikarski opus pa  obsega več kot 15.000 slik. Pokukajte v notranjost likovnega ateljeja – tam je še veliko del znanih slikarjev z njihovimi portreti.
Znamo tudi kipariti. Ni lepšega, kot gnesti mehko glino med prsti. Pri delu nam pomagajo pravi slikarji in kiparji, člani Društva šaleških likovnikov. Ste vedeli, da je največji kip na svetu na Kitajskem visok kar 128 metrov, najslavnejši kip na svetu pa je David, delo velikega renesančnega mojstra Michelangela?
Mamice, atiji in učiteljice ter učitelji - nikar se ne bojte - packe bodo ostale na zaščitnih predpasnikih, roke pa si umijemo v bližnji umivalnici.

Pazi, kamera teče! Akcija!
Tako nekako se začne snemanje filma. Mi snemamo vsak dan. Lahko smo v vlogi igralca, režiserja, scenarista, kostumografa, pomočnika kamermana, montažerja, maskerja …
Na ekranih si nato ogledamo posnetke, poskusimo montažo in dodamo zvok. Če nam uspe izpiliti kader tako, da je režiser z njim zadovoljen, nam je uspelo. Kako uspešni smo bili, se bo izkazalo pri končnem izdelku, v filmu o 25. Pikinem festivalu.
Kinozaver je simpatična maskota Kina Velenje. Z njim se zabavamo, nadvse rad nam razkrije tudi imena znanih obrazov iz filmskega platna, ki so razstavljeni na stenah filmskega studia. Na vrtljivem kolesu v hišici Kino je zanimiv didaktični prikaz postopka animacije. Ja – tako nastanejo risanke.

Hitro v plesno garderobo! Sezujmo čevlje in nogavice ter odložimo odvečna oblačila. Z elegantnimi koraki stopimo na plesni pod. Tam nas čaka učiteljica plesa.
Dnevi so namenjeni plesom z vseh vetrov. Na plesnem podu spoznavamo različne plesne zvrsti in tehnike, se učimo novih gibov in plesnih korakov. Ste vedeli, da je pri trebušnem plesu glava čisto pri miru? Ali pa, da so za plesanje kola potrebni vsaj trije?
Veliko časa je namenjenega spoznavanju ljudskega plesa – folklore. Navdušeni bomo nad različnimi nošami – tako iz različnih delov Slovenije kot tudi z različnih kontinentov sveta.
Vsak dan med tednom so v popoldanskem času prave učne ure plesa – tako sodobnega kot klasičnega. Nikar ne pozabite že doma osvežiti koreografijo Pikinega plesa!

V Hiši lutk lutke nikoli ne spijo. Tako veliko jih je, da se težko odločimo, katero vzeti v roke, da ne užalimo ostalih. Tu so različne lutke Pik, Fickov, gusarjev, med njimi pa je tudi veliki Alfred – brez konja dandanes pač ne gre.
Tudi izbor lutk sovpada s temo festivala: na veliko zemeljsko oblo lahko na različne celine razporejamo majhne 'človečke': Indijance, Afričane, Arabce, Kitajce, Evropejce, Eskime in tako dalje. Če ste se zmedli, hitro v roke atlas sveta in znanje na plan!
Posebej simpatična novost je sicer manjše dimenzije, zato pa toliko bolj dragocena. Vrnila nas bo v čas prvih televizijskih sprejemnikov, ko še ni bilo daljinskih upravljavcev, led zaslonov in vseh novodobnih pogruntavščin. TV Pikica namreč živi v ohišju starega televizorja, mi pa lahko tako kot nekoč upravljamo z gumbi in nastavimo barvno ali črno-belo sliko, povečamo ali zmanjšamo jakost zvoka, uravnavamo hitrost in še kaj. Mini Pikica, ki živi v TV Pikici, natančno upošteva naše nastavitve.

Glasbena četrt se posveča zabavnemu in kulturno vzgojnemu spoznavanju sveta glasbe. V sodelovanju z učenci in pedagogi Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in s številnimi nastopajočimi gosti se podamo na igrivo raziskovanje glasbenih zvrsti in tradicij. Tu se prepustimo ritmu in melodijam, opazujemo, izdelujemo ter preizkušamo najrazličnejše inštrumente. V hiši glasbe nas pozdravi Mozart in nam prišepne skrivnost za  lažjo izdelavo posameznega inštrumenta. Zaokroženo glasbeno vzgojno muziciranje je interaktivno in izkustveno zastavljeno ter zabavno in inspirativno za vse, ki uživajo v glasbi od ptičjega petja do simfonije.

Ali veste, kaj delajo muzeji?
Muzeji predmete zbirajo, urejajo, hranijo in strokovno obdelujejo z namenom, da jih proučijo, raztolmačijo, povežejo s sodobnostjo in razstavijo. Najpomembnejša naloga je, da zgodovinske predmete čim bolj približajo obiskovalcem.
V Muzejski četrti vsak dan festivala Muzej Velenje gosti enega od slovenskih muzejev, ki nam  približa svoje zbirke preko zanimivih iger, delavnic in raziskovalnic.
Izmerite veliko mastodontovo kost ali potipajte čisto pravo sulico iz rimskih časov. Izdelajte viteško čelado in odpotujte v srednjeveški čas ali z rokami pobrskajte po mivki – mogoče najdete kristal. Pazite, iz grmovja vas opazuje pračlovek, pred vašim nosom pa sta kar dva mastodonta.
V Muzejski četrti bo vsak dan gostoval eden izmed slovenskih muzejev; v ponedeljek Mestni muzej Litija, v torek Posavski muzej Brežice, v sredo Koroška galerija likovnih umetnosti, v četrtek Koroški pokrajinski muzej, v petek Muzej na prostem Rogatec in v soboto Slovenski planinski muzej.

Za knjigo bi lahko rekli, da je predmet (lahko jo listamo, prijemamo, trgamo...), naprava (je oštevilčena in nam omogoča lažje iskanje informacij) ali medij (s knjigo lahko prenašamo sporočila, podatke, informacije). Knjige hranijo znanje tega sveta.
V knjižni četrti se s pomočjo globusa in knjig sprehajamo po deželah sveta, odkrivamo zanimivosti in čudesa, ki jih je ustvarila narava ali človek. Ima Zelja 5 ali 7 celin? Je vsako morje slano? Iz kupov knjig lahko izbrskamo vse skrivnosti.
Na travniku pred Knjižnico je kup lesenih zidakov. Jenga je družabna igra za velike in male – previdno izvlecimo kvader in če smo dovolj spretni se stolp ne podre.
Prav vsak popoldan je na urniku tudi Pravljična joga. Pod drevesnimi krošnjami nas obiščejo škrati in kraljične, mi pa jih z mehkimi gibi spremljamo na njihovih dogodivščinah.
Obisk pravljičnega labirinta je nadvse zabaven. Puščice nas usmerjajo levo, desno, naravnost in nazaj – bomo našli pot iz njega?